Kako izračunati stroške končnih izdelkov

V pogojih močne konkurence, ki se razvija na sodobnem trgu, je podjetjem vse težje določiti visoke cene svojih izdelkov. Zato je potreben strog nadzor stroškov nabavljenih surovin, da bi načrtovali proizvodne dejavnosti kar se da učinkovito. S pravilnim upravljanjem lahko podjetje določi marže za prodane izdelke, kar bo v skupni prodaji prineslo zadosten dobiček, ne le za pokritje vseh stroškov, temveč tudi za doseganje čistega dobička.

Navodila za uporabo

1

Pri oblikovanju stroškov proizvodnje je bilo vključenih več vrst stroškov, katerih vključitev v končno ceno blaga bo omogočila določitev takšnih marž, da bi lahko podjetje dobilo čisti dobiček od prodaje. To so plačila dobaviteljem, carine, obresti posrednikom za nabavo materiala, dostavo materiala in druge stroške, povezane s pridobitvijo izvornega blaga in proizvodnje.

2

Med stroške proizvodnje blaga spadajo tudi: plačilo delovnih virov (plače), naravni viri (voda, zemljišče) in stroški prodaje blaga (oglaševanje). Stroški se oblikujejo za poročevalno obdobje, za katero so uporabljene vse zgoraj navedene vrste stroškov. Predmeti poravnave so posamezne vrste (kategorije) blaga in vsi proizvodi. Za izračun stroškov končnih izdelkov se uporabljajo naslednje metode: normativni, procesni, nadomestni in po meri.

3

Metoda normativnega izračuna vključuje naslednja dejanja: izračunavanje stroškov vsakega izdelka, obračunavanje sprememb obstoječih standardov v celotnem poročilnem obdobju, obračunavanje vseh stroškov, razdeljenih na normativne in odstopljene od norme, določitev razloga za odstopanje od norme, izračunavanje skupnih stroškov proizvodnje s seštevanjem navedenih vrednosti. Normativni nabor stroškov je sprejet posamezno v vsakem podjetju in se lahko spreminja pod vplivom različnih dejavnikov (na primer spremembe cen materialov ali modifikacija opreme).

4

Metoda obračunavanja po postopku se uporablja v podjetjih, za katera je značilna množična proizvodnja ene ali dveh vrst blaga in odsotnost zapletenih tehnoloških procesov. Pri tej metodi se takoj upoštevajo stroški celotne serije blaga. Zaradi lažjega štetja je vsa proizvodnja razdeljena na procese, od tod tudi ime.

5

Z metodo nadomestnega izračuna se postopek proizvodnje razdeli na faze, med katerimi se vračajo vmesni izdelki (polizdelki). Te stopnje imenujemo prerazporeditev. Za vsako prerazporeditev se izračunajo stroški.

6

Pri obračunu stroškov za vsako posamezno naročilo se uporablja način zaračunavanja po meri. Stroški proizvodnje, navedeni v naročilu, se izračunajo po njegovem zaključku. V izračun so vključeni tudi posredni stroški, ki nastanejo v času izdelave naročenih izdelkov.