Kaj je damping?

Damping je izvoz blaga iz države po nižjih cenah od domačih cen, ki se izvaja z namenom izsiljevanja konkurentov in ujemanja tujih trgov. Damping se lahko izvede tako na račun izvozne družbe kot na račun države s subvencioniranjem izvoza iz državnega proračuna.

Dampinštvo se razume tudi kot metoda necarinske trgovinske politike mednarodnega trženja, ki sestoji iz promocije blaga na tujem trgu z znižanjem izvoznih cen pod raven, ki velja v državi izvoznici.

Damping je vrsta nelojalne konkurence. Njeni neposredni cilji so povečati prodajo in tržni delež, odpraviti konkurenco in okrepiti nadzor trga, brez presežka zalog. Poleg tega se lahko damping izvaja tudi v politične namene, ko se gospodarsko močna država zateka k dampingu v trgovini z manj razvitimi državami in skuša zatirati proizvajalce surovin v teh državah in s tem vzpostaviti gospodarski nadzor nad njimi.

Izgube pri prodaji blaga po dampinških (znižanih) cenah je mogoče pokriti na različne načine: prodaja po višjih cenah drugega blaga, ki nima resnih konkurentov; prodaja podobnega blaga po visokih cenah po iztisnitvi konkurenta s trga; prejemanje subvencij od države in s tem spodbuditev izvoza. V slednjem primeru nižje cene izvoženega blaga izravnajo višje cene na domačem trgu, davkoplačevalci pa nadomestijo izgube zaradi damping cen.

V sodobnem svetu obstajata dve vrsti dampinga: cena in stroški. Damping cen je prodaja blaga na izvoznem trgu po ceni, ki je nižja od njegove povprečne cene na domačem trgu. Damping stroškov je prodaja blaga na izvoznem trgu po ceni, ki je nižja od stroškov blaga.

Za preprečevanje dampinga država uporablja različna orodja, na primer prostovoljno omejevanje uvoza, zmanjšanje ponudbe na tem trgu. Glavno orodje za boj proti dampingu se štejejo za protidampinške dajatve. So vrsta posrednega davka, ki povečuje obremenitev uvozne cene. Protidampinške dajatve dopolnjujejo običajne carine in so izravnalne, tj. ustrezajo razliki med običajnimi in dampinškimi cenami.